Kako sem ugotovila, da je fotografija moja pot?

PART 1: Zgodba iz otroštva

Analogna fotografija je del mene že od otroštva. Mehke, rahlo zrnate fotografije v naših družinskih albumih so nastale z enim samim fotoaparatom, ki sta ga uporabljala moja starša.

Dolga leta sta ga čuvala in z nasmehom sta mi ga podarila.

PART 2: Leta vmes

Nastale so moje prve male fotografije. Spontani, iskreni trenutki, ujeti brez načrtovanja, samo iz veselja.

Nekaj filmov je bilo tudi popolnoma zgrešenih, a kljub temu sem bila vsake fotografije neizmerno vesela in ta ljubezen do fotografije je samo rasla.

PART 3: Prvi pravi koraki

Po najmanj petih letih sem si rekla: zdaj je čas. Čas za moj prvi profesionalni analogni fotoaparat. Naročila sem ga brez razmišljanja in to je bila ena najboljših odločitev.

Vpisala sem se na tečaj fotografije in v treh mesecih se mi je odprl popolnoma nov svet. Spoznala sem svoj fotoaparat, studio, portretno fotografijo… in predvsem sebe.

PART 4: Zakaj prav na film

Analogna fotografija ima čar, ki ga digitalna preprosto ne more imeti. Toplino, teksturo in premislek. Manj je prostora za napake in več za pristnost.

Nauči te potrpežljivosti. Od tistega prvega klika, do trenutka, ko film končno razvijejo v laboratoriju.