PART 1: Zgodba iz otroštva
Analogna fotografija je del mene že od otroštva. Mehke, rahlo zrnate fotografije v naših družinskih albumih so nastale z enim samim fotoaparatom, ki sta ga uporabljala moja starša.
Dolga leta sta ga čuvala in z nasmehom sta mi ga podarila.
PART 2: Leta vmes
Nastale so moje prve male fotografije. Spontani, iskreni trenutki, ujeti brez načrtovanja, samo iz veselja.
Nekaj filmov je bilo tudi popolnoma zgrešenih, a kljub temu sem bila vsake fotografije neizmerno vesela in ta ljubezen do fotografije je samo rasla.
PART 3: Prvi pravi koraki
Po najmanj petih letih sem si rekla: zdaj je čas. Čas za moj prvi profesionalni analogni fotoaparat. Naročila sem ga brez razmišljanja in to je bila ena najboljših odločitev.
Vpisala sem se na tečaj fotografije in v treh mesecih se mi je odprl popolnoma nov svet. Spoznala sem svoj fotoaparat, studio, portretno fotografijo… in predvsem sebe.
PART 4: Zakaj prav analogno
Analogna fotografija ima čar, ki ga digitalna preprosto ne more imeti. Toplino, teksturo, premislek. Manj je prostora za napake in več za pristnost.
Ni megapikslov, spominskih kartic, baterij ali ekranov. Samo ti, film in 36 posnetkov, ki jih moraš izkoristiti z občutkom.
Analogna fotografija te nauči potrpežljivosti. Od tistega prvega klika, do trenutka, ko film končno razvijejo v laboratoriju.
